Piše: C. R.
Minister za finance Klemen Boštjančič se je v petek udeležil zasedanja Sveta za ekonomske in finančne zadeve v Luksemburgu, ob robu tega pa so v dveh dneh potekali še trije dogodki: srečanje finančnih ministrov v vlogi guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), sestanek Evroskupine in srečanje finančnih ministrov v vlogi guvernerjev Evropske investicijske banke (EIB).
V četrtek so guvernerji ESM izmenjali mnenja o poročilu notranje in zunanje revizije ter se seznanili s finančnimi izkazi ESM za leto 2021 in delitvijo dobička. Ministri so se zahvalili dosedanjemu izvršnemu direktorju za opravljeno delo v 10 letih, glasovanje o novem pa je bilo odloženo.
Na zasedanju Evroskupine je uvodna beseda pripadla ministru Boštjančiču kot novemu članu; predstavil je usmeritev slovenske fiskalne politike. Evroskupina je v razširjeni sestavi sprejela izjavo za potrebne nadaljnje korake za bančno unijo s krepitvijo okvira kriznega upravljanja bank in pravil za uporabo sredstev nacionalnih sistemov zajamčenih vlog. Ministri so tudi opravili priprave za zasedanje vrha držav evrskega območja, ki je predvideno za 24. 6. 2022.
V petek je potekalo srečanje guvernerjev EIB, član katere je postal tudi minister Boštjančič. Guvernerji so se seznanili z informacijami predsednika EIB o dejavnostih banke v letu 2021, z ugotovitvami revizijskega odbora ter s stanjem glede imenovanja članov ter predsedujočega revizijskega odbora.
Na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve so ministri razpravljali o sistemu virov novih lastnih sredstev Evropske unije, ki so potrebni za vračilo virov za instrument Next Generation EU. Nadaljevali so tudi razpravo o gospodarskih, finančnih in drugih vidikih ukrajinske krize ter njenih posledicah za Evropsko unijo. Poleg razprave o posledicah, ki se odražajo v upočasnjevanju gospodarske rasti in inflacijskih pritiskih, so izmenjali mnenja o odzivih na povišanje cen in motnje v dobavah energentov.
Ministri so se seznanili z izpolnjevanjem pogojev Hrvaške za sprejem evra s 1. januarjem 2023 in podprli pismo predsedstva Sveta Evropskemu svetu o širitvi evrskega območja.
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o priporočilih državam članicam, kjer so določena prioritetna področja ukrepanja za zagotovitev zelenega in digitalnega prehoda, odpornega gospodarstva in energetske neodvisnosti. Vezano na prihodnji razvoj je potekala tudi razprava o nadaljnji implementaciji instrumenta za okrevanje in odpornost. Ministri so pri tem sprejeli poljski načrt za okrevanje in odpornost.
Vir: Gov.si
