Piše: C. R.
V Bruslju je v torek potekalo zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki se ga je udeležil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Na zasedanju je Češka uvodoma kot nova predsedujoča predstavila program dela, ki bo osredotočen predvsem na področja upravljanja v Evropi v času krize zaradi vojne v Ukrajini, energetske neodvisnosti, strateške odpornosti gospodarstev in ohranjanja odpornosti demokratičnih institucij.
Na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve so ministri nadaljevali razpravo o vojni v Ukrajini in njenih posledicah za Evropo. Ker vojna negativno vpliva na gospodarske razmere celotne Evropske unije, so ministri razpravljali o ukrepih za blaženje posledic povišanja cen in morebitnih motenj v dobavah energentov ter ostalih ukrepih s pomembnim vplivom na javne finance.
Ministri so prav tako razpravljali o predlogu REPowerEU in podali usmeritve predsedstvu za dosego čimprejšnjega kompromisnega predloga za izvedbo dodatnih investicij z namenom povečanja energetske neodvisnosti držav članic.
Evropska komisija je v okviru evropskega semestra objavila poglobljene preglede v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji. Ministri so odobrili sklepe Sveta o poglobljenih pregledih in pozvali k njihovem nadaljnjemu izvajanju, vključno s spremljanjem obstoječih in morebitnih novih neravnovesij.
Svet za ekonomske in finančne zadeve je na zasedanju dokončno potrdil prevzem evra s strani Hrvaške, in sicer s 1. 1. 2023.
Ministri so potrdili tudi sklepe Sveta glede poročila o fiskalni vzdržnosti za leto 2021.
Pred tem je v ponedeljek potekalo tudi zasedanje Evroskupine, kjer so ministri razpravljali o proračunskem stanju v območju evra. Sprejeli so izjavo o usmeritvah fiskalne politike za leto 2023, v kateri izražajo pomen usklajenega pogleda na usmeritve politike, ki naj ostane v pretežni meri nevtralna. Ministri so se strinjali, da se je potrebno osredotočiti na ohranjanje dolgoročne rasti in izogibati sprejemanju odločitev, ki bi lahko povečevale inflacijske pritiske, ob tem pa je potrebno zaščititi najranljivejše skupine in se izogibati nepremišljenim ukrepom, ki bi imeli lahko negativne posledice na dolgi rok.
Na podlagi prispevkov Evropske centralne banke in Evropske komisije so ministri razpravljali tudi o možnih vplivih digitalnega evra na finančni sistem in uporabo fizičnega denarja. Strinjajo se, da digitalni evro ne bo nadomestil fizične oblike denarja, ampak ga bo le dopolnil.
Ob tem pa je potekalo tudi srečanje guvernerjev Evropskega mehanizma za stabilnost, kjer zaenkrat niso dosegli dovolj visokega soglasja glede imenovanja novega izvršnega direktorja in bo glasovanje glede tega predvidoma na septembrskem srečanju.
Minister za finance Klemen Boštjančič se je ob robu dogodka sestal z Evropskim komisarjem Paolom Gentilonijem, kjer sta izmenjala mnenja glede nadaljnje implementacije slovenskega načrta za okrevanje in odpornost in s tem povezanimi izzivi predvsem glede izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, o komisijskem predlogu RePowerEU ter o prihodnosti ekonomskega upravljanje na EU ravni. Minister Boštjančič se je prav tako srečal z litovsko ministrico za finance Gintare Skaiste, ki sta izmenjala izkušnje glede ukrepov za blažitev posledic povišanja cen v obeh državah, strinjala sta se tudi, da morajo evropske države še naprej koordinirano in enotno pomagati Ukrajini. Minister Boštjančič se je sestal tudi z luksemburško ministrico za finance Yuriko Backes, s katero sta se strinjala, da državi delita podobna mnenja glede pomembnih zadev, da državi odlično sodelujeta in sta se dogovorila, da se bosta trudila sodelovanje še poglobiti tudi v prihodnje.
Vir: Gov.si
