Piše: C. R.

Web3 pomeni decentralizirano različico spleta z denarno plastjo v kateri uporabniki neodvisno prevzemajo lastništvo nad lastnimi podatki in digitalno identiteto.

Web3 je za zdaj v nastajanju, vendar se ob pogledu na zgodovino interneta in razvoj kriptovalut naravno umešča v tehnološko časovnico.

Med kripto medvedjim trgom in še posebej takrat, ko po svetu divja makrofinančni vihar, zlahka izgubimo izpred oči, zakaj je kriptovaluta sploh pritegnila pozornost. Razpoloženje je negativno in usodno, kar je ravno pravi čas, da se vrnemo k prvim načelom in se seznanimo s tem, kaj se gradi in napreduje ter s kakšnim namenom.

V zadnjem letu se je veliko pozornosti namenilo NFT in metaverse, pri čemer oba sektorja spadata v širšo kategorijo, ki se imenuje web3. Posledično se ta oznaka web3 zdaj uporablja ohlapno in včasih celo preprosto kot sinonim za kriptovalute, zlasti kriptovalute, ki so povezane z verigami blokov s pametnimi pogodbami, kot sta Ethereum in Solana.

Ko ljudje začnejo dvomiti o kriptovalutah se lahko zgodi, da začnejo podobno čutiti tudi do koncepta web3 kot celote. To pomeni, da so medvedje do kriptovalut in medvedji do spleta3.

To pa je tako, kot da bi dvomili, da se bo tehnološki napredek nadaljeval samo zato, ker so tehnološke delnice padle. Ali bolj konkretno, kot da bi obupali nad internetom, potem ko je počil mehurček dot com. V takem času je vredno v kontekstu natančno razmisliti, kaj naj bi web3 pomenil, kam bi lahko vodil in kakšna je verjetnost, da bo ključni del pripovedi, ko se bodo razpoloženje in strukturni nastavki obrnili nazaj v začetke bikovske faze, kar se sčasoma mora zgoditi.

Tehnološko-kulturni premik
Ena od razlag na katero boste morda naleteli je, da je bil web1 namenjen samo branju, web2 pa branju in pisanju, web3 pa branju, pisanju in lastništvu. To pomeni, da ste na zgodnjem spletu preprosto konzumirali statične strani, pozneje, s spletom2, pa ste lahko ustvarjali lastno vsebino, na primer prek družbenih medijev in pisanja blogov.

Še vedno pa nimate neodvisnega lastništva nad svojo vsebino, saj objavljate na centraliziranih platformah, kot sta Twitter in YouTube. Uporabniki najemajo prostor na virtualnih posestvih in so odvisni od struktur, ki jih vzdržujejo njihovi digitalni najemodajalci.

S spletom 3 pa se ta dinamika spreminja. Upamo, da bodo decentralizirana omrežja postala nov standard ter da bo mogoče digitalne vsebine in lastnino posedovati in z njimi trgovati brez odvisnosti od zaprtega zgornjega sloja. In po naključju se to dogaja že zdaj, in sicer s kriptovalutami in NFT.

Web3 je decentralizacija, digitalno lastništvo in samolastništvo je plast spletnega denarja in morda manj očitno je plast identitete.

Web3 in identiteta
Vse več stvari, ki jih počnemo se vsaj delno dogaja na spletu, zato so deli naših identitet razpršeni po spletu. Gre za identitete v množini, ker obstaja težava: Morda imamo spletno finančno prisotnost, spletno poslovno prisotnost, spletno akademsko prisotnost in številne druge, vendar so vse ločene in jih upravljajo različne tretje osebe.

Različni podatki so shranjeni na različnih mestih glede na to katere centralizirane zasebne platforme uporabljamo za izvajanje posameznih vidikov svojega spletnega življenja, poleg tega, če se vrnemo k ideji lastništva, nimamo neodvisnega nadzora nad lastnimi spletnimi informacijami.

V svetu spleta3 bodo uporabniki oblikovali in prevzeli lastništvo nad svojo digitalno prisotnostjo in bi morali imeti možnost, da ohranijo zasebnost ali razkrijejo dele teh informacij po lastni presoji in komur koli omogočijo dostop. Te informacije ali identiteto bi moralo biti mogoče prenašati s seboj v digitalnem svetu z ene platforme na drugo, brez potrebe po centraliziranih upravljavcih zbirk podatkov.

Zgodaj ali nerealno?
Jasno je, da se veliko razprav o spletu 3 vrti okoli konceptov, ki še niso uresničeni in tehnologije, ki se pogosto pojavlja na naslovnicah zaradi razlogov, ki so za naključnega opazovalca lahko neprijetni.

Ko zgodba o kriptovalutah pritegne osrednjo pozornost se pogosto uvrsti v eno od dveh kategorij: Ali je nekdo zaslužil vrtoglavo količino denarja na način, ki od zunaj ni smiseln (glej na primer NFT, povezane z JPEG), ali pa je nekdo izgubil vrtoglavo količino denarja v vdoru, goljufiji ali zaradi nepremišljene malomarnosti.

Ali naj res verjamemo, da je ta ekscentrični, špekulativni, hitri kripto vrtiljak s svojimi deliričnimi taljenji in jamskimi sesutji strukturno sestavni del prihodnosti spleta? Ali smo zgodnji ali pa smo le zaviti v neuresničljive sanje?

Pot do tja je še dolga, vendar je Bitcoin star šele trinajst let, Ethereum pa je začel delovati šele leta 2015. Za primerjavo: Internet je bil izumljen leta 1969, splet pa se je pojavil šele leta 1989. Spletna stran Six Degrees, ki velja za prvi družabni medij je delovala šele leta 1997, leta 2002 pa se je pojavil Friendster, naslednje leto Myspace, leta 2006 pa Facebook in Twitter.

V tem kontekstu se zdi, da je pot po kateri je napredoval Bitcoin, ki je širše uvedel kriptovalute, ki se zdaj vključujejo v splet 3, naravno nadaljevanje, ki deluje v enakomernem časovnem okviru in napovedi o transformativnih spremembah se ujemajo z dosedanjim digitalnim časovnim potekom.

Vir: financemagnates.com