Piše: C. R.
Kampanja New York Timesa proti bitcoinu se nadaljuje. Čeprav so imeli tokrat odlično priložnost, da napišejo uravnotežen članek tega niso storili. Avtor poroča o eni pozitivni zgodbi o rudarjenju bitcoinov za drugo pri tem pa ohranja snobovsko držo in namiguje, da gre pri vsem skupaj za PR potezo. Naslov povzema stališče New York Timesa: “Rudarji bitcoinov se želijo preleviti v okolju prijazne”.
Preden se lotimo tega na kratko o zgodbi. Glavni strokovnjak za porabo energije pri bitcoinih Nic Carter je objavil izčrpno poročilo o rudarjenju. Med drugim je vsebovalo trdne podatke, ki so pokazali v kolikšnem obsegu Kitajska rudari z uporabo energije iz hidroelektrarn. Mainstream mediji so ga večinoma prezrli. Strankarska linija je bila, da kitajskim statističnim podatkom ne moremo zaupati. In da Kitajska verjetno kuri oglje.
Hitro naprej do prejšnjega meseca. Kitajska je pred časom prepovedala rudarjenje bitcoinov in hashrate bitcoina se je premaknil, si opomogel medtem, ko je omrežje ves čas delovalo brezhibno. Večina kitajske rudarske industrije se je preselila v države z veliko zelene energije. Kaj je objavil New York Times? Članek z naslovom “Kitajska je prepovedala kriptovalute. Zdaj je ‘rudarjenje’ še bolj umazano”, v katerem trdi, da so kitajski rudarji uporabljali energijo iz hidroelektrarn in tako uporabljali čistejšo energijo.
To je raven propagande, s katero imamo opravka.
Kaj je New York Times tokrat povedal o rudarjenju bitcoinov?
Članek se začne s predstavitvijo podjetja Argo Blockchain, ki gradi nov objekt, “ki bi ga poganjala predvsem vetrna in sončna energija”. Citirajo celo Petra Walla, izvršnega direktorja podjetja Argo, ki pravi. “To je nirvana za rudarjenje bitcoinov. Pogledaš v daljavo in imaš svojo obnovljivo energijo.” Kaj bi lahko bilo narobe s tem?
Dva odstavka pozneje New York Times začne potiskati laži in sramotne številke:
Raziskovalci ocenjujejo, da “ena sama transakcija z bitcoini zdaj zahteva več kot 2 000 kilovatnih ur električne energije ali dovolj energije za 73 dni napajanja povprečnega ameriškega gospodinjstva.”
Te smešne trditve seveda izvirajo od Digi-conomista, široko razblinjenega raziskovalca, ki je po naključju zaposlen v nizozemski centralni banki. In potem brezobzirno citirajo zlonamerno študijo omenjeno v uvodu.
“Tudi uporaba zelenih virov energije v omrežju Bitcoin se je avgusta 2021 zmanjšala z 42 odstotkov v letu 2020 na povprečno 25 odstotkov. (Industrija je trdila, da je njena povprečna uporaba obnovljivih virov bližje 60 odstotkom.) To je deloma posledica kitajskega zatiranja, ki je prekinilo vir poceni vodne energije.”
In citiram Alexa de Vriesa enega od avtorjev študije, ki je popolnoma zgrešen. “Rudar bo, če želi povečati dobiček, postavil svoj stroj tja, kjer lahko deluje ves dan.” KAJ? Da bi povečal dobiček, bo rudar poiskal najcenejši možni vir energije. Energija je njihov največji strošek. Najcenejša možna energija je energija, ki se trenutno zapravlja. Takšne so razmere.
Še več prijetnih zgodb, ki so prikazane kot slabe novice.
New York Times celo navaja besede Paula Pragerja izvršnega direktorja podjetja TeraWulf: “Vsi, s katerimi se zdaj pogovarjam, govorijo o ogljični nevtralnosti. Jezik se je popolnoma spremenil.” Nato pa časopis razširi dobro novico.
“TeraWulf se je zavezal, da bo rudnike kriptovalut upravljal z več kot 90 odstotki energije brez ogljika. V delu ima dva projekta – upokojeno premogovno elektrarno v zvezni državi New York, ki jo poganja vodna energija in objekt na jedrski pogon v Pensilvaniji.”
Nobena od teh zgodb ni slavna. Če se spomnimo naslova članka so cinično predstavljene kot piar triki. Nato je čas za podjetje Sangha Systems, ki je “ponovno uporabilo staro jeklarno v mestu Hennepin. Podjetje Sangha vodi nekdanji odvetnik Spencer Marr, ki pravi, da je podjetje ustanovil za spodbujanje čiste energije. Toda približno polovica energije v podjetju v Hennepinu prihaja iz fosilnih goriv.”
New York Times zapira zanko.
To je najslabši primer, ki ga je našel New York Times. Oseba, ki je “ustanovila podjetje za spodbujanje čiste energije”, vendar je morala sprejeti kompromis, da je lahko začela poslovati. Za zaključek članka nas avtor vrne k podjetju Argo Blockchain in poskuša izvleči nekaj podobnega. Menda direktor “ne more zagotoviti, da Argov novi center ne bo imel ogljičnega odtisa. Za to bi bilo treba zaobiti omrežje in kupovati energijo neposredno od podjetja, ki proizvaja energijo iz obnovljivih virov”.
In potem ga še enkrat citirajo. “Veliko teh proizvajalcev energije iz obnovljivih virov je še vedno nekoliko skeptičnih do kriptovalut. Rudarji kriptovalut nimajo takšnih kreditnih profilov, da bi lahko podpisali 10- ali 15-letne pogodbe.”
Argo se torej res trudi, vendar to trenutno iz razumljivih razlogov ni mogoče. Celotna industrija pa se premika na bolj zeleno pot, ker so spodbude tako naravnane. Jasno, New York Times. Razumem.
Vir: newsbtc.com
