Piše: C. R.
Evro se prvič po 20 letih približuje pariteti z ameriškim dolarjem vendar so si valutni strategi različni glede tega ali mu bo to uspelo in kaj bo to pomenilo za vlagatelje in gospodarstvo.
V četrtek zjutraj se je evro v Evropi gibal okoli 1,05 dolarja pri čemer je že skoraj leto dni vztrajno padal z okoli 1,22 dolarja junija lani. V začetku tega tedna je skupna valuta zdrsnila na nekaj več kot 1,03 dolarja.
Dolar se je okrepil zaradi nenaklonjenosti tveganju na trgih saj so zaskrbljenost zaradi ruske vojne v Ukrajini, naraščajoče inflacije, težav v dobavni verigi, upočasnjene rasti in zaostrovanja denarne politike vlagatelje spodbudili k tradicionalnim sredstvom “varnega zatočišča”.
K zmanjšanju razlike med obema valutama je prispevalo tudi razhajanje v denarni politiki med centralnimi bankami. Ameriška centralna banka Federal Reserve je v začetku meseca za pol odstotne točke zvišala referenčne posojilne obrestne mere, kar je bilo njeno drugo zvišanje v letu 2022 saj si prizadeva zajeziti inflacijo, ki je na 40-letni ravni.
Predsednik Fed Jerome Powell je v torek dejal, da centralna banka ne bo oklevala z dvigovanjem obrestnih mer dokler se inflacija ne zniža na obvladljivo raven in ponovil svojo zavezo, da jo bo približal 2-odstotnemu cilju Fed.
Evropska centralna banka v nasprotju s Fed in Bank of England kljub rekordno visoki inflaciji v euroobmočju še ni zvišala obrestnih mer. Vendar pa je napovedala konec programa nakupa sredstev oblikovalci politik pa so v zadnjem času bolj jastrebji.
Vodja politike ECB Francois Villeroy de Galhau je v ponedeljek dejal, da prevelika šibkost evra ogroža stabilnost cen v bloku saj povečuje stroške v dolarjih uvoženega blaga in surovin ter dodatno spodbuja cenovne pritiske zaradi katerih je inflacija v euroobmočju dosegla rekordno visoko raven.
Kaj bi bilo treba storiti, da bi dosegli pariteto?
Sam Zief, globalni vodja devizne strategije pri JPMorgan Private Bank je v sredo za CNBC povedal, da bi bilo za pot do paritete potrebno “znižanje pričakovanj glede rasti v euroobmočju v primerjavi z ZDA, podobno tistemu, kar smo doživeli takoj po invaziji na Ukrajino”.
“Ali je to mogoče? Zagotovo, vendar to zagotovo ni naš osnovni scenarij in tudi v tem primeru se zdi, da evro pri pariteti postane vaš najslabši možni scenarij,” je dejal Zief.
Predlagal je, da je zaradi razmerja med tveganjem in donosnostjo v obdobju dveh do treh let – ob verjetnem pobegu ECB iz območja negativnih obrestnih mer in manjšem odlivu sredstev s fiksnim donosom iz euroobmočja – euro trenutno videti “neverjetno poceni”.
“Mislim, da ni veliko strank, ki se bodo čez dve do tri leta ozrle nazaj in pomislile, da je bil nakup evra pod 1,05 dolarja slaba ideja,” je dejal Zief.
Opozoril je, da sta agresivni cikel zviševanja obrestnih mer s strani Fed in kvantitativno zaostrovanje v naslednjih dveh letih že vključena v ceno dolarja, kar je potrdil tudi Stephen Gallo, vodja evropske devizne strategije pri BMO Capital Markets.
Gallo je za CNBC po elektronski pošti povedal tudi, da na par EUR/USD ne bo vplivala le možnost bistvenega razhajanja v politiki med Fed in ECB.
“Gre tudi za gibanje osnovnih plačilnobilančnih tokov EUR in možnost dodatnih negativnih šokov pri oskrbi z energijo, ki prav tako vlečejo valuto navzdol,” je dejal.
“V podatkih, ki jih spremljamo nismo zasledili dokazov o velikem povečanju kratkih pozicij v EUR/USD s strani skladov s finančnim vzvodom zaradi česar menimo, da je EUR šibek zaradi poslabšanja osnovnih tokov.”
Za prehod na pariteto med eurom in dolarjem, je menil Gallo, bi bila poleti potrebna “inercija politike” ECB v obliki nespremenjenih obrestnih mer in popoln nemški embargo na uvoz ruskih fosilnih goriv, kar bi privedlo do racionalizacije energije.
“Ne bi bilo presenetljivo, če bi se inercija politike ECB nadaljevala, če bi se centralna banka soočila z najslabšo možno kombinacijo večjega tveganja recesije v Nemčiji in dodatnega strmega dviga cen (tj. strašljive stagnacije),” je dejal Gallo.
“Kar zadeva vlogo Fed-a pri vsem tem menim, da bi Fed postal zaskrbljen zaradi premika v območje 0,98-1,02 na EUR/USD in tega obsega moči USD v primerjavi z EUR, zato bi lahko videl, da bi premik v to območje na EUR/USD povzročil, da bi Fed ustavil ali upočasnil svojo kampanjo zaostrovanja.”
Dolar “previsoko”
Indeks dolarja je od začetka leta narasel za približno 8 %, Deutsche Bank pa je v torkovem zapisu dejala, da je premija za tveganje “varnega zatočišča”, vključena v zeleno valuto, zdaj na “zgornji meji skrajnosti” tudi, če upoštevamo razlike v obrestnih merah.
George Saravelos, eden od vodij globalnega oddelka za devizne raziskave pri Deutsche Bank meni, da je točka preobrata blizu. Po njegovem mnenju smo zdaj v fazi, ko nadaljnje poslabšanje finančnih pogojev “spodkopava pričakovanja o zaostrovanju FED-a”, medtem ko je za preostali svet, zlasti Evropo, predvideno še veliko zaostrovanja.
“Ne verjamemo, da bo Evropa kmalu vstopila v recesijo, evropski podatki pa so – v nasprotju s konsenzom – še naprej boljši od ameriških,” je dejal Saravelos.
Po podatkih Deutsche Bank je ameriški dolar zdaj “najdražja valuta na svetu” medtem, ko kazalnik pozicioniranja v tujih valutah nemške posojilnice kaže, da so dolge dolarske pozicije v primerjavi z valutami trgov v razvoju najvišje od vrhunca pandemije Covid-19.
“Vse te stvari dajejo isto sporočilo: dolar je previsok,” je sklenil Saravelos. “Naše napovedi kažejo, da se bo EUR/USD v prihodnjih mesecih vrnil na 1,10 in ne na pariteto.”
Argumenti za pariteto
Čeprav številni analitiki ostajajo skeptični, da bo pariteta dosežena vsaj vztrajno žepi na trgu še vedno verjamejo, da bo euro sčasoma še bolj oslabel.
Razlike v obrestnih merah v primerjavi z ZDA so se po junijskem zasedanju Fed leta 2021, na katerem so oblikovalci politike nakazali vse bolj agresiven tempo zaostrovanja politike, spremenile v škodo evra.
Jonas Goltermann, višji tržni ekonomist pri Capital Economics je prejšnji teden v svojem zapisu dejal, da nedavni jastrebji premik ECB še vedno ni bil usklajen s Fed ali zadosten, da bi izničil povečanje inflacijskih pričakovanj v euroobmočju od preloma leta 2022.
Medtem ko Capital Economics pričakuje, da bo usmeritev politike Fed podobna tisti, ki so jo ocenili trgi, Goltermann pričakuje manj agresivno usmeritev ECB od diskontirane, kar pomeni dodaten premik v razlikah nominalnih obrestnih mer glede na evro čeprav precej manjši od tistega, ki smo ga videli junija lani.
Poslabšanje trgovinskih pogojev euroobmočja in upočasnitev svetovnega gospodarstva z nadaljnjimi pretresi, ki so pred nami – pri čemer je euro zaradi ranljivosti trgov obveznic periferije bolj izpostavljen zaostrovanju finančnih pogojev -, to mnenje še podkrepljujejo.
“Posledica tega je, da – v nasprotju z večino drugih analitikov – napovedujemo, da bo evro v primerjavi z dolarjem še nekoliko oslabel: Pričakujemo, da bo tečaj EUR/USD še letos dosegel pariteto, nato pa se bo leta 2023 odbil proti 1,10, ko se bodo zmanjšali negativni vplivi na gospodarstvo evroobmočja in bo Fed zaključil svoj cikel zaostrovanja,” je dejal Goltermann.
Vir: cnbc.com
